Top 5 dejstev o Murski Soboti

petek, 12. Junij 2020

Predstavljamo izbranih top 5 dejstev o Murski Soboti, ki jih je za nas izbrala višja kustosinja Mateja Huber.

Pet dejstev je le del razstave in izdane publikacije murskosoboškega muzeja z naslovom »100 dejstev o Prekmurju«, ki jo je pripravila avtorica Metka Fujs. Gre za strnjen pregled zemljepisnih, naravnih, zgodovinskih, etnoloških, narodno-etičnih, verskih, kulturnih, kulinaričnih, biografskih in drugih podatkov o pokrajini in njenih prebivalcih, izbranih po osebni presoji avtorice in soavtorjev, muzejskih sodelavcev. V publikaciji so zbrane kratke in strokovno preverjene informacije o Prekmurju, npr. povzetki dogodkov, običajev, šeg, navad in oblik bivanja, muzejskih predmetov, literature ali izročila, ki so se do danes ohranili kot del lokalne zgodovine in tradicije. V nadaljevanju predstavljamo avtoričin izbor top 5 dejstev o Murski Soboti, ki se prvič omenja že leta 1366.

100 dejstev o Prekmurju – 5 dejstev o Murski Soboti

1. Najstarejše žarno grobišče

V neposredni bližini Murske Sobote, na najdišču Pod Kotom – jug pri Krogu, je bilo odkrito največje in najstarejše žarno grobišče v Sloveniji. Odkritih je bilo kar 179 žarnih grobov iz sredine 4. tisočletja pr. n. š. (zgodnja bakrena doba). Za žare so uporabili prostoročno izdelane lonce iz gline. Žare imajo luknje v dnu, kar povezujemo s pogrebnim obredom, katerega pomen ostaja nepojasnjen.

2. Slovani

Najstarejše sledove slovanske poselitve v Sloveniji najdemo v Prekmurju. Najstarejše odkrite naselbine oziroma njihovi sledovi so iz druge polovice 6. stoletja. Največ slovanskih najdišč iz tega obdobja je južno in vzhodno od Murske Sobote.

3. Trgi in mesta

Murska Sobota se kot mesto (civitas Murazumbota) prvič omenja leta 1366 (poleg Murske Sobote se v virih kot mesti omenjata še Dobrovnik in Lendava). Razvijala se je ob pomembni cestni povezavi med nemškim in madžarskim prostorom, na območju med katoliško cerkvijo in sedežem fevdalne posesti, kar še danes tvori urbano jedro mesta. Do konca 19. stoletja sta se zaradi statusa okrajnih središč le Murska Sobota in Lendava uspeli razviti v večji urbani središči.

4. Sinagoge

Leta 1908 Murska Sobota dobi novo, moderno sinagogo, ki je bila med vsemi tremi sinagogami v Prekmurju (poleg Murske Sobote sta sinagogi bili še v Lendavi in Beltincih) najbolj imenitna. Zgradili so jo po načrtih arhitekta Lipόta Baumhorna, nahajala se je na Lendavski ulici. Druga svetovna vojna in holokavst sta uničila delovanje judovskih verskih občin v Prekmurju. Po letih propadanja so murskosoboško sinagogo porušili leta 1954.

5. Novak

Murskosoboški arhitekt Franc (Feri) Novak (1906–1959) je s svojim delom oblikoval urbano podobo Murske Sobote. Je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem. Oblikoval je tudi notranjo opremo ter javne in nagrobne spomenike. Po njegovih načrtih so zgradili vili Keršovan in Vučak, osnovno šolo (današnja Osnovna šola I Murska Sobota), letno kopališče, kino Park, stanovanjske bloke ob Ulici Štefana Kovača in številne druge zgradbe v Murski Soboti.

Aleksandra Grah, Soboške novine, maj 2020