Je to zrak, ki ga želite dihati?

Letošnja jesen je bila razmeroma topla, ob prvih občutnejših ohladitvah pa bomo zopet pogosto zasledili novico, da imamo v Murski Soboti slab zrak in da so dnevi s povišanim deležem delcev PM10 v zraku kar pogosti. K temu, da ne bi bilo tako, lahko prispevamo prav vsi.

Nova kurilna sezona traja že nekaj časa in je glavni vzrok za onesnaženje zraka, na kar smo v Soboških novinah že večkrat opozarjali. V kurilne naprave na trda goriva ne sodijo razni odpadki, temveč samo ustrezno pripravljeni energenti. »Pri polenih je pomembno, da so pravilno pripravljena. V kurilnih napravah lahko uporabljamo naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa,« pravi neodvisni energetski svetovalec mreže Ensvet Darko Sušnik, sodelavec Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada. Sušnik dodaja, da je pomembna tudi vlažnost, ki ne sme biti večja od dvajsetih odstotkov, optimalni izkoristek pa dosežemo pri vlažnosti med dvanajstimi in petnajstimi odstotki. To pomeni, da bi drva, preden gredo v peč, morali sušiti na zraku dve do štiri leta, odvisno od vrste lesa.

Za neprimerno kurjenje vas čakajo globe

Za uporabo mokrih drv in drugega neprimernega goriva je predvidena globa od 1200 do 4100 evrov za posameznika in od 4000 do 40.000 evrov za podjetje. Nadalje je pomembno tudi pravilno kurjenje. Količina polen mora biti prilagojena toplotni potrebi hiše in toplotni moči kurilne naprave, kar pomeni, da nalagalnega prostora v kurilni napravi ni treba vedno napolniti do vrha, če ne potrebujmo polne moči kurilne naprave.

Vse več ljudi se odloča za toplotne črpalke

Poznamo tudi manj škodljive alternative. Namesto peči na trda goriva si lahko omislimo različne vrste toplotnih črpalk ali plinski kondenzacijski kotel. »Vsak objekt je treba obravnavati posebej, saj vgradnja toplotne črpalke ni priporočljiva povsod. Najbolj so primerne za novejše in starejše energetsko sanirane stavbe, kjer je potreba po toploti manjša in je temperatura ogrevne vode lahko nižja. Ker imamo v Mestni občini Murska Sobota razvejano omrežje zemeljskega plina, se priporoča še vgradnja sodobnih plinskih kotlov s kondenzacijsko tehniko, za oboje pa je mogoče pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada,« poudarja Sušnik. Subvencije znašajo od dva do pet tisoč evrov.

Ozaveščenost še vedno preslaba

Sušnik meni, da se naši ljudje preslabo zavedajo pomena kakovosti zraka. »Kakovost zraka ne vpliva na zdravje ljudi v trenutku, temveč ima dolgoročne posledice, kar pomeni, da se težave pojavijo po daljši izpostavljenosti nekakovostnemu zraku. Dolgotrajna izpostavljenost delcem poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja.« Ob tem se moramo vsi skupaj zavedati, da z onesnaženim zrakom škodimo sebi, otrokom in prihodnjim rodovom. Zato Sušnik poziva, da v kurilnih napravah na trdo gorivo uporabljamo samo gorivo, ki je primerno za kurilno napravo in je tudi ustrezno pripravljeno. Odpadki ne sodijo v kurilne naprave, ampak v zabojnike za odpadke. Kurilne naprave je treba tudi ustrezno očistiti, za kar skrbijo dimnikarske službe.

Karlo Vratarič, Soboške novine, december 2018