Skozi zgodovino

Prve sledi poselitve na arheoloških najdiščih na južnem obrobju Murske Sobote segajo v čas okoli leta 4400 pr. n. št. V čas bakrene dobe okoli leta 3600 pr. n. št. sodi najstarejše znano žgano grobišče v Sloveniji in največje iz tega obdobja v srednjeevropskem prostoru, odkrito blizu Kroga. Poselitev se je kontinuirano nadaljevala v bronasti in železni dobi, o čemer pričajo ostanki objektov, zbiralnikov za vodo, peči in kurišč ter ostanki predmetov, ki kažejo na poljedelstvo, živinorejo, lončarstvo, tkalstvo in metalurško dejavnost. Na arheoloških najdiščih pri Murski Soboti so bile najdene sledi keltskih osvajanj, ki se najlepše kažejo v grobnih pridatkih moških in ženskih grobov. O času rimske zasedbe med 1. in 3. stoletjem nam pričajo rimski nagrobnik, grobovi s pridatki ter sledi zaselkov in rimske vile. Južno od Murske Sobote so bila odkrita nahajališča zgodnjeslovanske poselitve iz druge polovice 6. stoletja, v čas med 8. in 11. stoletjem pa sodijo slovanski skeletni grobovi s priloženimi lonci in drugimi osebnimi predmeti.

O srednjeveški podobi Murske Sobote vemo zelo malo. Prvo naselje je zraslo v bližini stolne in župne cerkev sv. Nikolaja, na lokaciji današnjega gradu pa naj bi se v 13. stoletju razvil dvor, ki je bil sedež zemljišča Belmura. Vmes se je v naslednjih stoletjih razvilo današnje mesto, ki je imelo do konca 19. stoletja podobo podeželskega trga. Šele tedaj je kot okrajno središče začelo z novimi javnimi stavbami, bankami in meščanskimi hišami dobivati podobo mesta. Največjo rast je Murska Sobota doživela v drugi polovici 20. stoletja, ko je zaradi razvoja industrije privabljala nove prebivalce. Priseljenci so bili pretežno ljudje iz regije, ki sicer velja za območje največjega izseljevanja v Sloveniji.

V sodobnem času so bili deli okoliških vasi spremenjeni v primestna naselja, industrija, obrtni, trgovski, logistični in rekreacijski centri pa so obdali obrobje mesta, kamor so bile preseljene tudi bolnišnica in nekatere šole.

Območje Sobote je v 9. stoletju pripadalo slovanski kneževini Spodnji Panoniji, po frankovsko-madžarskih vojnah pa je postalo območje madžarskega interesa. V okvir civilne uprave kraljevine Ogrske je bilo pritegnjeno v 12. stoletju kot del Železne županije. Med prvimi večjimi fevdalnimi lastniki zemljišča Belmura (Murska Sobota) so bili dolnjelendavski gospodje Haholdi in nato Amadéjci iz rodbine Gutkeled, ki so ga v začetku 14. stoletja združili z zemljiščem Lyndua (Gornja Lendava/Grad) v največjo fevdalno posest na območju današnjega Prekmurja. Leta 1365 je ta postala fevd rodbine Széchy, ki so Mursko Soboto leta 1476 oprostili plačevanja vseh bremen. Leta 1687 so jo prodali Petru Szapáryju in rodbina Szapáry je ostala povezana z Mursko Soboto do leta 1930, ko se je na dražbi začela odprodaja celotnega njenega premoženja.

Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je v nekaj mesecih zamenjalo več oblasti – med temi maja 1919 tudi samostojna Murska republika, dokler ni avgusta 1919 celotnega Prekmurja zasedla vojska tedanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Mursko Soboto so prišli slovenski uradniki in učitelji, ki so počasi vplivali tudi na spreminjanje njene kulturne podobe. V času druge svetovne vojne je bila ponovno pod madžarsko upravo, aprila 1945 pa so Mursko Soboto, skupaj z domačimi partizani, osvobodile enote Rdeče armade. Upravo je prevzela oblast tedanje socialistične Jugoslavije, dokler ni bila junija 1991 razglašena samostojna Slovenija. Mestna občina je kot del lokalne samouprave začela delovati leta 1995. Na njenem čelu je neposredno voljeni župan, ki si pravico odločanja deli z izvoljenim mestnim svetom.