Začetek slavnostnega leta za Prekmurce

S predstavitvijo monografije »Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919« se je začelo dogajanje ob letošnji 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Na dan predstavitve monografije, 18. januarja, smo obeležili natanko sto let od začetka zasedanja v Parizu, na katerem so diplomati odločali tudi o usodi Prekmurja. Na konferenci je imel pomembno vlogo član ameriške delegacije major Douglas W. Johnson; imeli smo srečo, kot pravi avtor monografije dr. Uroš Lipušček, da je razumel nacionalno vprašanje. V nabito polni dvorani murskosoboške knjižnice so obiskovalci spoznali splošni javnosti manj znane, a pomembne in dragocene zgodovinske prispevke. Pomemben član jugoslovanske delegacije je bil dr. Mitja Slavič, ki je izdelal etnografsko karto, predloženo na mirovni konferenci. Razgovor z avtorjem monografije novinarjem, publicistom in zgodovinarjem dr. Urošem Lipuščkom, avtorjem uvodnega eseja pisateljem Dušanom Šarotarjem in urednico dr. Klaudijo Sedar je povezoval podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar. Fundacija je monografijo tudi izdala. Delo je izjemnega pomena, saj osvetljuje veliko novih vidikov. Kot je povedal dr. Lipušček, namen analize ni bil, da bi odpirali stare rane, temveč da bi izpostavili nekatera dejstva, da se zgodovina ne bi ponavljala. Po njegovem mnenju je o dogajanju na konferenci še mnogo dilem, saj je veliko dokumentov izgubljenih ali ukradenih. »Ta konferenca je bila kaotična in zelo težko je bilo dobiti pravo sliko, saj poznamo samo zgodbo naših politikov,« je še povedal.

Prekmurje kot svetel zgled

Avtor uvodnega literarno-zgodovinskega eseja z naslovom »Pesniki, vojaki in kartografi« Dušan Šarotar pravi, da je bil svet med Muro in Rabo že od nekdaj kraj intelektualnih presežkov, saj v njem živijo posebni ljudje. Med drugim je zapisal, da je bil prekmurski svet pravzaprav postmoderen, preden je postal zares moderen. Predsednik iniciativnega odbora za obeleževanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom – prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan – je v pozdravnem nagovoru Prekmurje označil kot svetel zgled ter kraj strpnosti in sožitja, in to multikulturnost je čutiti še danes. Predstavitev monografije so z glasbenimi vložki obogatili člani Marko bande iz Beltincev in odlomki iz dokumentarnega filma Štefana Celca »Za Prekmurje gre!«, ki o svojem dokumentarcu pravi, da gre za učno uro o obdobju prekmurske zgodovine, ko se je v desetih mesecih zamenjalo kar devet oblasti.

Aleksandra Grah, Soboške novine, februar 2019