Želimo si, da bi spletna stran bila čim bolj prijazna uporabnikom. Vabimo vas, da izpolnite vprašalnik in prispevate k izboljšavam. Reševanje vprašalnika vam bo vzelo minuto ali dve časa: https://www.murska-sobota.si/obrazci/anketa-o-uporabi-spletne-strani

V Bakovcih obeležujejo 150 let šolstva

ponedeljek, 7. December 2020

V Bakovcih se je neobvezna šola začela izvajati leta 1870. Pouk je dolga leta potekal na različnih lokacijah. Današnjo, sodobno šolo so dobili leta 1990.

Prvi poučeval krojač

V Bakovcih se je osnovnošolsko izobraževanje začelo v neobvezni šoli v drugi polovici 19. stoletja. Šole so bile takrat še zelo redke. Do leta 1870 so bakovski otroci obiskovali versko šolo v Murski Soboti, po razpoložljivih podatkih se je pouka udeleževalo enajst dečkov in sedem deklic. Neobvezna šola se je v Bakovcih začela septembra 1870. Otroke je v svoji hiši poučeval krojač Janoš Rajbar, a le eno leto, saj se je nato posvetil krojaški obrti. Pouk je potekal v prekmurščini.

Pouk v madžarskem in celo nemškem jeziku

Naslednje leto je občina najela sobo v hiši posestnika Fistra, pouk pa je izvajal Janoš Cigan iz Markišavcev. Kmalu je občina kupila zemljišče družine Berkej (stara bakovska plemiška družina) in šolo zgradila na današnji Poljski ulici. Imela je eno učilnico, stanovanje za upravitelja, klet, podstrešje, kuhinjo in vrt. Pouk je potekal v slovenskem, madžarskem in celo nemškem jeziku. To je bilo zelo naporno, za učitelja morda celo usodno, saj je umrl v le 28. letu starosti.

Nasledil ga je Slovak Justin Bilak, ki je kot učni jezik uvedel madžarščino, slovenščina pa je bila le predmet. Ko se je v 80. letih 19. stoletja Bilak vrnil na Slovaško, je šola v Bakovcih postala državna in prešla pod madžarsko upravo. Leta 1879 je novi upravitelj šole postal Ignac Lang, ki je šolo razširil v dvooddelčno. Med letoma 1906 in 1914 je bil šolski upravitelj Istvan Puskas. V njegovem času je bilo v šoli celo prepovedano govoriti v maternem jeziku.

Leta 1908 so po kroniki šole Bakovci dobili drugo šolsko poslopje, in sicer na današnji Ulici ob potoku, kjer je madžarska vlada odkupila hišo Pongraca Posfaya. Namen takratne vlade je bil, da obmejne šole postanejo trdnjave madžarstva.

V času vojne veliko otrok šole ni obiskovalo.

Vse več oddelkov, šolski izleti in izobraževanja za odrasle

Po vojni, leta 1920, je šolski upravitelj postal Milan Deškovič, njegova žena Marija pa učiteljica. Šola je kmalu imela tri oddelke. V letih 1921 in 1922 je dobila knjižnico, a z zelo malo knjigami. Knjige so kupili z denarjem, ki so ga zbrali na šolski zabavi s petjem. Uvedli so kmetijsko-prirodoznanski pouk in šolsko vrtnarstvo ter pozneje še kmetijsko nadaljevalno šolo za odrasle. Število oddelkov je z leti naraščalo. Šola je, po zapisih sodeč, med letoma 1920 in 1940 izvajala tudi šolske izlete.

Današnja šola iz leta 1990

O novem šolskem poslopju so razmišljali že leta 1939, a je načrte prekrižala vojna. V šolskem letu 1946/47 sta se šoli v Bakovcih in Dokležovju združili, šola v Dokležovju je podružnična šola še danes. V povojnih letih je šola poleg pouka organizirala tudi tečaje (krojaški, kuharski, šiviljski, pekarski). V času ravnateljevanja Zoltana Harija so dodatno učilnico najeli v Fistrovi hiši na današnji Vrtni ulici.

Pri gradnji nove šole paviljonskega tipa s štirimi učilnicami, ki se je začela leta 1958, so na pomoč s prostovoljnim delom in prevozi priskočili krajani. Kmalu je zaradi pomanjkanja učilnic pouk potekal dvoizmensko. Leta 1965 je šola dobila prvi del šolskega igrišča, leta 1969 pa še drugi del. V šolskem letu 1970/71 se je od šole Bakovci odcepil Krog in priključil takratni OŠ Karel Destovnik Kajuh (danes OŠ II Murska Sobota).

Ker je v 80. letih pouk potekal v več oddaljenih stavbah, ki so bile povečini v zasebni lasti, se je znova pojavila potreba po novi šoli, ki so jo v Bakovcih dobili leta 1990. Telovadnico so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev dogradili leta 1999.

Šolo so nato vodili še Štefan Antolin, Janko Rožman, Vanda Sobočan in od leta 2015 Jožica Lukač.

Nekdanji učitelji na obisku

Jožica Lukač pravi, da so v počastitev te pomembne obletnice želeli oktobra pripraviti slovesnost, a so jo zaradi aktualnih razmer preložili. V okviru tedna otroka so na šoli potekale različne dejavnosti, ko so učenci spoznavali kraj, stare obrti, šege in navade. Obiskali so jih tudi nekdanji učitelji in učencem pripovedovali o pouku nekoč.

Nekoč inovativna šola z veliko odličnimi športniki

Janko Rožman je bil ravnatelj šole v Bakovcih dve desetletji. Sprva je kot učitelj telesne vzgoje poučeval v Rogaševcih in pri Gradu. Po prihodu v Bakovce so se, kot pravi, našli športni navdušenci, ki so začeli prirejati vaška tekmovanja v različnih športnih aktivnostih. Govorilne ure so želeli nagraditi s sodelovanjem med učenci in starši. Nastali so teki dvojic oziroma parov, v katerih so sodelovali učenci in starši ali stari starši, kar je bilo v takratnih časih edinstveno v Sloveniji. Izvedli so jih več kot dvajsetkrat. V sodelovanju z Mitom Trefaltom so leta 1982 izvedli družinski dan z različnimi skupinskimi igrami, kjer so učenci naloge opravljali skupaj s starši. O tem so poročali celo v časopisih in na televiziji.

Izvajali so tudi razna šolska športna tekmovanja ter izbirali najboljše športnike in najbolj športni razred. V jedilnici je bila postavljena tabla z dosežki učencev. Telesno vzgojo so povezali z matematiko in računali povprečne čase v teku. Pozimi so v bližini šole izvajali celo tek na smučeh.

Šola je v športu na državni ravni dosegala zelo dobre rezultate, v hokeju na travi in judu so imeli celo državne prvake.

Pomembno je sodelovanje

Rožman pravi, da so izvajali še šole v naravi in raziskovalne tabore ter se predstavljali s folklorno skupino, poseben tabor so izvajali za romske otroke, spodbujali so mednarodno sodelovanje, izvajali izmenjave itd. Pove tudi, da so bili prva eko šola v Sloveniji. Imeli so šolski čebelnjak, sadili in sušili so začimbnice, obirali in sušili jabolka in še kaj.

Današnjim učencem je ob obisku povedal, da je pomembno sodelovanje ter da morajo biti pogumni in dajati pobude, ne le čakati na druge.

 

Ksenija Glažar, Soboške novine, november 2020