Želimo si, da bi spletna stran bila čim bolj prijazna uporabnikom. Vabimo vas, da izpolnite vprašalnik in prispevate k izboljšavam. Reševanje vprašalnika vam bo vzelo minuto ali dve časa: https://www.murska-sobota.si/obrazci/anketa-o-uporabi-spletne-strani

Stota obletnica murskosoboškega društva Sokol

torek, 31. Marec 2020

Konec marca je bila v sooorganizaciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota predvidena slovesnost ob 100. obletnici organiziranega športa v naši občini. Zaslužno za ta pomemben mejnik v zgodovini športa v mestu je bilo telovadno in ljudsko posvetno društvo Sokol, predhodnik današnjega Društva za športno rekreacijo, ki je v minulih dneh, 18. marca praznovalo svoj 100. jubilej.

V februarski številki Soboških novin je Ksenija Glažar opisala zgodovino društva.

Prvo telovadno društvo Sokol je nastalo leta 1862 v Pragi. Že naslednje leto je po češkem vzoru v Ljubljani nastala slovenska različica, imenovana Gimnastično društvo Južni sokol ali kratko Sokol, v Murski Soboti pa se je to zgodilo 18. marca 1920.

Sprva v Dobrayu

Prve pobude za ustanovitev športnega kluba oziroma organizacije za športno udejstvovanje v Murski Soboti so se porajale že takoj po prvi svetovni vojni. Po kratkih pripravah so se 18. marca 1920 priseljeni uradniki, odvetniki, učitelji in finančni strokovnjaki ter drugi meščani zbrali v čitalniških prostorih hotela Dobray (danes gostišče Zvezda) ter ustanovili telovadno in ljudsko posvetno društvo Sokol. Ustanovitelj in prvi starosta tukajšnjega Sokola je bil Anton Koder, Ludvik Brumen in Franc Čeh sta vodila tajniške in blagajniške posle. Ob ustanovitvi je društvo štelo šestdeset članov. Od leta 1930 do leta 1933 je društvo vodil Franc Farkaš, do leta 1936 Kristjan Pertot, do leta 1941 Jože Velnar. Sokol je v Murski Soboti društvene prostore in knjižnico imel med letoma 1920 in 1929 v stavbi hotela Dobray, 30. novembra 1929 pa je bil namenu predan nov Sokolski dom oziroma današnji dom Partizan na Mladinski ulici. Decembra 1929 so bile z zakonom razpuščene vse organizacije in vsa društva v državi. Z uvedbo diktature je sokolska organizacija prešla pod neposredno vodstvo državne uprave. Sokol je bil z zakonom razglašen za državno organizacijo kot enotna jugoslovanska telovadna organizacija. Leta 1929 je tako bil nato ustanovljen Sokol Kraljevine Jugoslavije – kratko Novi sokol. Po drugi svetovni vojni je bila po vzoru Sovjetske zveze naslednica Sokola poimenovana »fizkulturna« in ustanovljeno je bilo Društvo za telesno vzgojo Partizan.

Poleg športa tudi prireditve in kulturne dejavnosti

Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je ob telesni vzgoji vzgajala disciplino telesa in duha. Po letu 1924 so sokolska društva začela poleg telovadbe uvajati različne športne panoge in tekmovalne igre. V Murski Soboti so gojili atletiko, nogomet, tenis, namizni tenis, plavanje, zimski šport, kolesarstvo, sabljanje, šah in hazeno. Po letu 1925 so začeli organizirati taborjenja v naravi in plesne tečaje. Člani sokolskega društva so radi tudi planinarili in se po uradnih nastopih poveselili. Poleg telovadbe so se društva ukvarjala še s kulturno-prosvetno dejavnostjo. V murskosoboškem Sokolu so že leta 1921 ustanovili dramski odsek, največ so uprizarjali šaljive prizore. Naslednje leto je bila ustanovljena sokolska knjižnica. Poleg knjig, pisanih v duhu Sokola, je imela še čitalnico, kjer je bilo obiskovalcem na voljo časopisje. Organizirali so slikarske razstave in gojili pevsko kulturo. Da bi društvo navezalo stike s čim več ljudmi, so priredili Ciril-Metodovo kresovanje in silvestrovanje. S tovrstnimi prireditvami je po drugi svetovni vojni nadaljevalo Društvo za telesno vzgojo Partizan Murska Sobota.

Vrednote Sokola

Pomembne vrednote Sokola so bile disciplina, zdrav duh v zdravem telesu, poštenost do sebe in drugih ter boj proti krivicam. Člani so si medsebojno pomagali in pomagali so tudi drugim, ki so potrebovali pomoč. Geslo slovenskih Sokolov je bilo »Bodi pogumen, vedrega čela, udaren in nezlomljiv – bodi narodnjak!« Leta 1925 so razvili prapor, ki mu je kumovala Franja Koder, žena staroste murskosoboškega Sokola. Istega leta so prvič izrekli zaobljubo. Ob zaprisegi je vsak dobil sokolski znak in člansko legitimacijo. Člani so se tikali in nagovarjali z brat in sestra ter se pozdravljali z zdravo.
(Povzeto po »Zgodovina telovadnega društva Sokol Murska Sobota«, druga izdaja, Herman Šticl, 2000)

Čestitke »Sokolom« ob jubileju!