Prekmurščina bo dobila poseben status

ponedeljek, 3. Junij 2019

Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota spada med vidnejše organizacije v iniciativnem odboru za pripravo aktivnosti ob 100-letnici združitve Prekmurcev z matičnim narodom.

V okviru projekta Prekmurski jezik in kultura, ki poteka ob pomoči in sodelovanju številnih strokovnjakov, je društvo na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine in bilo z njo uspešno, kar pomeni, da bo prekmurščina še letos vpisana v ta razvid.

Prekmurščina v preteklosti knjižni jezik

Prekmurski knjižni jezik (ali prekmurska knjižna norma) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja in je v slovenskem jezikovnem območju edini knjižni jezik, ki je ostal po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika. V 18. stoletju sta v slovenskem prostoru obstajali dve knjižni normi, ena od teh je bila vse do konca druge svetovne vojne tudi prekmurska knjižna norma. Ta je bila med drugim utemeljena skozi protestantizem in nabor literature, ki je večinoma nabožna. Med temi velja posebej omeniti Küzmičev prevod Nove zaveze, ki je leta 1771 izšel pod naslovom »Nouvi zákon ali testamentom Goszpodna nasega Jezusa Krisztusa«. Ta zaradi svoje kakovosti še danes velja za enega od referenčnih prevodov Svetega pisma.

Pomembnost prekmurskega jezika

Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota je ob zavedanju pomembnosti jezika kot osrednjega gradnika narodnostne pripadnosti in identitete, ki je v zgodovini Prekmurja odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne zavesti prekmurskega življa kot dela slovenskega jezikovnega in etničnega prostora, zasnovalo širši modularni projekt Prekmurski jezik in kultura. V okviru omenjenega projekta je društvo v lanskem letu na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine. V pobudi je bilo navedenih šest deležnikov, in sicer Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota, Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija – PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, katoliška cerkev, murskosoboška škofija (RKC), murskosoboški škofijski ordinariat ter Kulturno-umetniško društvo Beltinci. Vlogi so priložili 26 enot bibliografije in sedem enot filmografije, devetnajst fotografij, videoposnetek in pet zvočnih posnetkov.

Vpisana bo enota prekmurščina

Kot nosilec prijave (argumentacijo je pripravila članica društva Tadeja Hari) je društvo 22. marca 2019 prejelo obvestilo, da prijavljeni element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za vpis v razvid. Še letos bo tako v register nesnovne kulturne dediščine vpisana enota prekmurščina. Slovenski etnografski muzej oziroma koordinator nesnovne kulturne dediščine je pristojen za pripravo gradiva, ministrstvo za kulturo pa vodi postopek vpisa v register.

Zagotavlja pravno varstvo

Po besedah predsednika društva Marjana Fariča ima vpis v register izjemen simbolni pomen, v splošnem pa pomeni priznanje jezikovne samobitnosti prekmurskega jezika kot celote.

Melita Marič, Soboške novine maj 2019