Odkritje spomenika posvečenega 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

četrtek, 12. December 2019

Danes je v Murski Soboti potekala slovesnost ob odkritju umetniškega spomenika, posvečenega 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki stoji ob Murinem parku skulptur na ulici Štefana Kovača.

Ob tej priložnosti je župan povedal, da s slovesnim odkritjem spomenika v Murski Soboti simbolično zaključujemo bogato, praznično leto in se zahvalil vsem, ki so z idejami, predlogi in veliko prostovoljnega dela dali pečat obeležitvi letošnje pomembne obletnice. Prav tako se je zahvalil ministrstvu za kulturo - slovesnosti se je v udeležila državna sekretarka mag. Petra Culetto -, ki je imelo posluh za tako pomemben dogodek na koledarju naše domovine in je sofinanciralo izvedbo kar 35 programov različnih ustanov in društev, ki so bili uresničeni v tem letu.

Slavnostni govornik prvi predsednik RS in predsednik Iniciativnega odbora za obeleževanje 100. Obletnice priključitve Prekmurja Milan Kučan je povedal: »Spomenik, ki bo od danes bogatil kulturno podobo Murske Soboto pa sprejmimo tudi kot oporo naši samozavesti in ponosu. Brez lažne skromnosti povejmo, da je ob sicer nekaterih negativnih kazalnikih, zlasti o gospodarskem razvoju, svet o Muri tudi svet izjemne intelektualne in umetniške ustvarjalnosti, da tudi tukaj živijo in ustvarjajo po vsej širši domovini poznani in priznani ustvarjalni ljudje. Bodimo ponosni na to, bodimo ponosni, da smo tisti del slovenskega naroda, ki se je s svojo trdoživostjo in navezanostjo na rodno grudo obdržal v tem našem lepem, včasih tudi trdem svetu med Muro in Rabo. Bodimo ponosni na to in spominjajmo se tega. Pokažimo ta naš ponos. Ponos tudi na naš prekmurski jezik, kajti prav jezik je varuh spomina.«

V kulturnem programu so nastopili otroci iz Vrtca Murska Sobota in učenci Osnovne šole II Murska Sobota.

Spomenik je umetniško delo akademskega kiparja, Prešernovega nagrajenca Mirsada Begića. O njem je dr. Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota zapisal: »Simbolika in pomen spomenika izhajata iz prepleta mehkobe prekmurske zemlje in trdnosti granita ter odločnosti portreta dr. Matije Slaviča in štirih imaginarnih podob. Podobe so simboličnega značaja, saj simbolizirajo zahvalo prav vsem pomembnim – tako znanim kakor tudi doslej morda še neznanim − ljudem, ki so zaslužni za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Navzočnost štirih imaginarnih glav poskrbi, da v simboličnem smislu nihče od zaslužnih ni iz spomenika izključen in v širšem kontekstu zgodovinsko pozabljen. 

Spomenik je prispodoba lebdenja med nebom in zemljo. Je prispodoba sanj, ki se hkrati spreminjajo in razblinjajo. Spomenik kot celota nakazuje silhueto čolna, s katerim se vedno premaguje naravne ali simbolične ovire in razmejitve. V tem smislu spomenik predstavlja čoln, ki pluje po reki časa, hkrati pa prečka neko prav posebno in nevidno reko − reko pozabe. Videti je, kot da bi čoln po minulih stotih letih iz preteklosti zaradi prizadevanj dr. Matije Slaviča, narodnih buditeljev in vseh zaslužnih ljudi v našo pokrajino še enkrat pripeljal ogromen granitni kamen kot tisti čvrsti temelj, na katerem se ravno z modrostjo in odločnostjo lahko sezida prostore miru in sožitja«.