Nagrajenci ob letošnjem kulturnem prazniku

četrtek, 6. Februar 2020

Letos mineva petindvajset let odkar je slovesnost Mestne občine Murska Sobota ob slovenskem kulturnem prazniku  namenjena izpostavitvi najboljših ustvarjalcev. Tudi na jutrišnji slovesnosti  se bo župan s podelitvijo priznanja, plakate in nagrade zahvalil za delo na področju umetnosti in kulture znanemu soboškemu fotografu, glasbeni skupini in ustanovi. 

Nagrado Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo bo prejel fotograf Lado Klar.

Lado  Klar se je s fotografijo srečal zelo zgodaj. V prvih letih po 2. svetovni vojni, ko je vladala velika revščina, mu je, desetletnemu fantiču,  stric podaril sicer rabljen, a njemu silno dragocen fotoaparat. Spremlja ga še danes, čeprav seveda že dolgo ni več edini.

Lado Klar je otroška leta preživljal v Turnišču, končal rudarsko industrijsko šoli v Lendavi in se kmalu zaposlil pri  Geološkem zavodu v Ljubljani.  Raziskovalna dela zavoda pri odkrivanju nahajališč nafte, rudnin in talnih vod, ga je osem let vodilo po različnih krajih takratne Jugoslavije, približno leto dni pa je preživel celo v Siriji

V Prekmurje, natančneje v Soboto se je vrnil  v šestdesetih letih in se zaposlil najprej kot tehnični risar, kasneje pa aranžer-dekorater. Naše mesto se je takrat  silovito spreminjalo v gospodarsko, industrijsko, tudi trgovsko in kulturno središče regije in v Ladu Klaru izzvalo  željo po kontinuiranem vizualnem zapisovanju razvoja in sprememb, ki jim je bil priča. Ko je svoje fotografije  ponudil časopisu Pomurski Vestnik in ga je ta sprejel kot sodelavca fotoreporterja, je  pravzaprav postal kronist sodobnosti našega mesta. Prva barvna fotografija na naslovnici omenjenega časopisa, ki je bil do leta 1971  črno-bel,  je bila seveda njegova.

V sedemdesetih letih  je Radiotelevizija Slovenija odprla svoje dopisništvo tudi v Soboti. Kmalu so Lada, takrat že uveljavljenega fotografa, ki je nenehno izpopolnjeval svoje znanje o fotografiji, povabili k sodelovanju in postal je zunanji sodelavec – snemalec.  Obema medijema, torej časopisu in televiziji  je ostal zvest dobri dve desetletji. V ta čas sodi eden izmed njegovih ustvarjalnih zenitov, saj so ga k sodelovanju povabili snovalci prve monografije Murske Sobote, ki je izšla leta 1980.  Večina fotografij je namreč njegovih.

Devetdeseta leta je Ladovo življenje še intenzivneje kot sicer zaznamovala gorniška fotografija. Kajti  kolikor je fotograf, je gotovo vsaj še planinec,  že več kot petdeset let član Planinskega društva matica.  Razen Avstralije pravzaprav ni kontinenta in ne tamkajšnjih najpomembnejših gorskih masivov, na katere se ne bi povzpel. Za sabo ima nešteto poti v Alpah v Evropi, Himalaji v Aziji in Andih v južni Ameriki ter vzpone na Kilimandžaro in po Atlasu v Afriki. Seveda zmeraj, kot pravi sam, z najboljšim prijateljem – fotoaparatom.

Leta 1997 je bil na njegovo pobudo ustanovljen  Fotoklub Murska Sobota, katerega pomemben član je še danes. V prvem desetletju novega tisočletja je bil  Lado predlagatelj razstave ob 110-letnici  Planinske zveze Slovenije in zato smo jo najprej videli v Pomurju. Njegovo dolgoletno in tesno sodelovanje s Planinskim vestnikom in Planinsko zvezo Slovenije, številne objave fotografij  v planinskih publikacijah in vodnikih, ter za naš prostor pomembna izdelava zemljevida z označeno potjo in kontrolnimi točkami Pomurske planinske poti, mu je  leta 2005 kot prvemu Pomurcu prineslo najvišje priznanje planinstva v Sloveniji – svečano listino Planinske zveze Slovenije.

Tudi zadnje desetletje je bilo izjemno plodno. Izpostaviti velja najmanj dva dogodka: v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je januarja 2017 pripravil  samostojno retrospektivno razstavo. Zadnji odmevni dogodek sodi v leto 2018, ko je izšla druga imenitna monografija našega mesta, za katero je prav Lado Klar prispeval glavnino fotografij. 

Plaketo Mestne občine Murska Sobota za pomembne glasbene dosežke v zadnjih dveh letih bo prejela skupina džeZZva.

Skupina, ki jo sestavljajo Dejan Berden, Iztok Rodež, Tadej Kampl, Miran Celec in Mojmir Wolf, je ena redkih domačih zasedb, ki razvija avtorski glasbeni slog in se spogleduje z raznolikimi glasbenimi vplivi. Skrbi za glasbeno zapuščino Prekmurja ter  nastopa doma in v tujini. Njihova glasba je tako univerzalna, da navdušuje ne le poznavalce temveč tudi poslušalce, ki sta jim jazz ali improvizirana glasba tuja.

Že njihovi začetki so bili zelo obetavni, zadnji dve leti pa gotovo pomenita ustvarjalni vrhunec. Njihov tretji album Sintur, posnet leta 2018, je bil namreč uvrščen med 10 najboljših albumov slovenske glasbene scene in med 30 najboljših v širši balkanski regiji. Skladba Bruzel je bila izbrana za kompilacijo Music Slovenia, s katero se slovenska avtorska glasba predstavlja v tujini. Istega leta je kvartet nastopil v sloviti francoski dvorani Museum Le Corbusier v Firminyu, lani pa na enem izmed najimenitnejših jazz festivalov v Evropi, Jazz a Vienne v Franciji.

Kako naklonjena jim je glasbena strokovna javnost, priča naslednji zapis: »Igrajo z veliko mero zabave. Z izredno mero pronicljivosti in idejne svežine. Z vražjim dinamitom v prstih in velikim žarom. Njihova glasba nagovarja sproščeno in v duhu iskrenega resnicoljubja, ki ne pozna in ne prizna izraznih okvirjev«.                                                               

Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture bo letos prejela Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija.

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s sedežem na Petanjcih svojemu poslanstvu in viziji uspešno in v vseh pogledih nadvse aktivno sledi že od leta 1996, ko je bila ustanovljena. Med njenimi ustanovitelji pomembno in vidno mesto zaseda tudi Mestna občina Murska Sobota.

Poleg primarne skrbi za ohranjanje in razvoj Vrta spominov in tovarištva daje fundacija vzporedno zavidljivo angažirano in uspešno močan poudarek na področju kulture, kar so v letu 2019, ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev in prav tako 100. obletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja, ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva, več kot potrdili – ne le z izredno aktivnim članstvom v Iniciativnem odboru za obeleževanje obletnice, ampak tudi sicer z lastnimi aktivnostmi, s sodelovanjem z drugimi in nasploh izkazovanjem podpore drugim, kar je v sodobnem času vse bolj redkost in prav zato še toliko dragocenejša vrlina.

Slovesno kot so prekmursko leto s predstavitvijo monografije dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference pričeli, so jo tudi končali, s tretjim t. i. Vanekovim zbornikom, Vanekovo stoletje. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s člani organov, ki ga sestavljajo Uprava (predsednik Ernest Ebenšpanger, podpredsednik Marjan Šiftar), Programski svet in Nadzorni odbor, kroji izjemne dosežke na področju kulture, s katerimi dajejo poseben utrip mestu Murska Sobota, dvigajo raven kulturne razsežnosti in raznolikosti ter dodajajo neprecenljiv prispevek h kulturni ozaveščenosti.