Nagrajenci Mestne občine Murska Sobota ob letošnjem prazniku občine

Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.   Sredstva za plaketo se zagotovijo v proračunu Mestne občine Murska Sobota. Višina denarne nagrade za plaketo znaša 1.500 EUR.

Letošnjo plaketo je prejel Pomurski akademik prof. dr. Mitja Slavinec, ki je zaslužen, da od leta 2002 deluje Pomurska Akademsko-Znanstvena Unija (PAZU). Brez njega si ne morejo predstavljati delovanja in povezovanja pomurskih akademikov, tistih, ki živijo v Pomurju, kot večine, ki delujejo v Sloveniji ali v tujini.

Mitja Slavinec je bil med pobudniki za ustanovitev Pomurske Akademsko-Znanstvene Unije z namenom ustvarjanja kreativnega akademskega okolja, medsebojnega povezovanja članov, ki naj -  ne glede na trenutni kraj bivanja -  s svojim delom po lastnih močeh pripomorejo k razvoju naše domače regije. Pomurska Akademsko-Znanstvena Unija ima po več kot desetletju in pol delovanja visok ugled v javnosti in širši družbeno - ekonomski pomen. Je generator razvojnih idej in hkrati tista gonilna sila, ki zagotavlja njihovo uresničitev. Brez velike požrtvovalnosti in osebnega zavzemanja Slavinca, ki motivira člane, da svoje delo čim bolj usmerijo v napredek Pomurja, tega združenja ne bi bilo.

Najpomembnejši dogodek v sklopu dejavnosti združenja je organizacija vsakoletne Znanstvene konference, ki je tudi osrednji znanstveno - raziskovalni dogodek v Pomurju, pri organizaciji katerega ima Slavinec  vodilno vlogo.

Združenje v sodelovanju z eno od lokalnih televizij pripravlja oddaje z naslovom »Po sledeh napredka«, kjer so predstavljeni izbrani referati iz konference in služijo promociji znanosti ter predstavitvi članic in članov unije ter njihovih znanstvenih področij.  

Prof. dr. Slavinec je ključni akter tudi pri organizaciji okroglih miz s strokovno javnostjo, najbolj odmevne so bile »Zdravje v Pomurju«, »Hermenevtika metafizike«, »Priznavanje in sprejemanje raznolikosti v šolskem sistemu in spodbujanje SPIN-OFF podjetij«.

Nepogrešljiva je vloga Slavinca tudi v mnogih projektih unije, ter pri izdajanju strokovnih in znanstvenih revij. Pomembna pa je tudi knjižnica PAZU, ki izdaja periodične publikacije, zbornike, poročila, biografije in objavlja monografije svojih članov in sodelavcev.

Predlog za podelitev plakete Mestne občine Murska Sobota pomurskemu akademiku prof. dr. Mitji Slavincu je podprlo kar 118 pomurskih akademikov, članov Pomurske Akademsko-Znanstvene Unije.

Plaketa Mestne občine Murska Sobota se podeljuje v obliki denarne nagrade in Mitja Slavinec celoten znesek namenja delovanju Pomurske Akademsko-Znanstvene Unije in Pomurske izobraževalne fundacije.

 

Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota.

 

Zahvalno listino je prejela Tadeja Hari, ki je uresničila smelo idejo in dosegla, da je Slovenski etnografski muzej, kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, marca letos obravnaval pobudo za vpis PREKMURSKEGA JEZIKA v Register nesnovne kulturne dediščine in zaključil, da pobuda ustreza kriterijem in je kot taka primerna za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.

Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine je leta 2003 sprejel UNESCO, ki poudarja, da je nesnovna kulturna dediščina gibalo kulturne raznolikosti in jamstvo za trajnostni razvoj. Poleg jezika sodijo v to dediščino tudi praznovanja, rituali in tradicionalne obrtne veščine, ki se prenašajo iz roda v rod.

Ideja za zaščito prekmurščine se je naši občanki, pravnici, Tadeji Hari, porodila že pred leti, ko je UNESCO predstavil podatek, da vsaka dva tedna umre en jezik.

Njena pobuda je bila realizirana s podporo Prekmurskega društva General Maister, kot prvim podpisnikom ob vložitvi predloga. V delo so bili vključeni še Združenje PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, KUD Beltinci, Evangeličanska cerkev v Murski Soboti, Katoliška cerkev in Škofija v Murski Soboti. Sama vloga za vpis v register je zahtevala ogromno dela z opisom zgodovine razvoja prekmurščine, današnjo uporabo, navedbo bibliografije, filmografije in fotografij.

Vpis prekmurščine v Register nesnovne kulturne dediščine pomeni v prvi vrsti, da je prekmurščina naša kulturna dobrina, izraz naših vrednot in naše identitete, ki jo je prekmurska skupnost ohranjala in krepila že v času tuje nadvlade. Poleg tega vpis pomeni tudi zavezo države, občin in registriranih nosilcev te nesnovne kulturne dediščine, da ustvarjajo pogoje za ohranjanje prekmurščine ter s formalnim in neformalnim izobraževanjem mlajših generacij skrbijo za prenos te dediščine.

Priznanje prekmurščine se je zgodilo ob pravem trenutku, v letu, ko praznujemo 100 – letnico priključitve k matičnemu narodu.

 

Zahvalno listino je prejelo Pomursko društvo za kakovost, ki  deluje že 25 let, letos bo organiziralo svojo 25. letno konferenco. Na dosedanjih konferencah se je zvrstilo okrog 150 priznanih strokovnjakov s področja kakovosti in voditeljstva iz Pomurja in celotne Slovenije, skupno je sodelovalo okrog 2000 udeležencev. Na dosedanjih konferencah so podelili 30 zlatih priznanj, tistim, ki so v Pomurju nadpovprečno uspešni na področju kakovosti in poslovanja. Društvo organizira tudi izobraževanja s področja sistema vodenja kakovosti,  člani društva pa opravljajo svetovalno vlogo v pomurskih organizacijah pri zagotavljanju kakovosti in vzpostavljanju različnih sistemov kakovosti.

Društvo je tudi soustanovitelj Študentsko-podjetniško in inovacijskega centra, ki vsako leto razpiše natečaj za izbor najboljše risbe za otroke v vrtcih, najboljšega spisa za učence v osnovnih šolah ter najboljšega projekta za dijake srednjih šol. Organizirajo tudi mednarodne raziskovalne tabore za študente in dijake, do sedaj je na taborih sodelovalo okrog 300 študentov in dijakov iz 7. držav.

 

Zahvalno listino sta prejela Koloman Horvat in Anton Škraban.

To nedeljo bo v Krogu potekala 25. Tradicionalno srečanje med Prleki in Prekmurci, ki se je bo udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Zamisel za družabno-športno prireditev, ki so jo v teh letih krajani Kroga, ter občanke in občani na obeh bregovih Mure vzeli za svojo, se je pred četrt stoletja porodila Kolomanu Horvatu in Antonu Škrabanu iz Kroga. Oba sta kot večina kroških fantov svoja otroška in mladostna leta preživela ob reki Muri, ki je bila njun svet in njun drugi dom. Z Muro sta odraščala, odkrivala njene skrivnosti, njeno lepoto, spoznala njeno korist pa tudi nevarnosti in gorje, ki jo skriva v svojem deročem toku.

Oba sta bila aktivna člana Brodarskega društva, ki je takrat organiziralo veselice pri brodu in tekmovanja s kajaki. Leta 1994 sta dala pobudo, da bi se mladci na obeh bregovih Mure pomerili v vlečenju vrvi čez reko. Skupaj s člani Brodarskega društva in sosednjega gasilskega društva Vučja vas so zamisel v istem letu izvedli s prvo prireditvijo z nazivom: Vlečenje vrvi med Prleki in Prekmurci. Prireditev se je prijela, postala tradicionalna in kot povedano, to nedeljo bo organizirana že 25-tič.

Tradicionalna srečanja so s svojo simboliko presegla meje športnih dogodkov, iz njih se je razvilo tudi tesno sodelovanje med krajevnima skupnostma Krog in Vučja vas.