Kako je Mariška postala legenda

torek, 9. Marec 2021

Lani je minilo 130 let od odprtja prvih železniških prog v Pomurju. Pomurski muzej Murska Sobota je temu jubileju posvetil občasno razstavo »130 let pomurskih železnic«, ki je na muzejski spletni strani na ogled v virtualni obliki.

Zgodovina pomurskih železnic se po besedah avtorja razstave Jurija Štesla začne leta 1890, ko so v štirih dneh odprli kar dve železniški progi: 15. oktobra 1890 železniško progo Radgona–Ljutomer, štiri dni pozneje pa še železniško progo skozi Lendavo, ki je bila del proge med Čakovcem in mestom Ukk na Madžarskem. Leta 1907 je z odprtjem proge Murska Sobota–Körmend železniško povezavo dobila tudi Murska Sobota. Železniško omrežje v Pomurju je današnjo obliko dobilo leta 1924, ko je bila 22. novembra 1924 odprta proga Murska Sobota–Ljutomer–Ormož.

 

Ekonomski in politični razlogi

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bila železniška povezava nujni pogoj za gospodarski razvoj posameznega območja. Glavni pobudniki za gradnjo teh prog so zato bili predstavniki političnega in gospodarskega življenja iz lokalnega okolja. Pri izgradnji proge Murska Sobota–Körmend so bili, kot pravi Štesl, poleg ekonomskih razlogov pomembni tudi politični. Madžarski krogi so želeli Prekmurje tesneje povezati z Budimpešto. Progo so začeli graditi spomladi leta 1906. Pri gradnji so pomagali delavci iz Madžarske, Romunije, Hrvaške, Srbije, Italije, Slovaške, Poljske in Makedonije, domačinov je bilo zaposlenih le malo. Najzahtevnejši je bil 253 metrov dolg predor pri Stanjevcih. Prvo lokomotivo, ki je vozila po tej progi, so poimenovali Mariška in je vozila material za gradnjo proge. Po tej lokomotivi se je za vse lokomotive, ki vozijo na progi Murska Sobota–Hodoš, vse do danes ohranilo ime Mariška.

 

Prvi železniški most na Muri

Po prvi svetovni vojni je progo Murska Sobota–Körmend pri Hodošu presekala meja med Kraljevino SHS in Madžarsko. V Kraljevini SHS je ostalo dobrih 29 kilometrov proge, na katerih je bilo osem postaj in postajališč (Murska Sobota, Puconci, Moščanci, Mačkovci, Stanjevci, Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš). Proga Murska Sobota–Hodoš je bila s slovenskim železniškim omrežjem povezana šele leta 1924, ko je bila zgrajena železniška proga Murska Sobota–Ljutomer–Ormož. Graditi so jo začeli sicer že konec leta 1922. Najtežji del gradnje je bilo prečkanje Mure in njenih rokavov med Veržejem in Dokležovjem, kjer so morali zgraditi pet mostov, med njimi tudi 155,5 metra dolg most čez reko Muro.

 

Proga proti Hodošu med letoma 1968 in 2001 ukinjena

Železniška proga Ormož–Murska Sobota–Hodoš je še danes ena glavnih železniških prog, ki sestavljajo slovensko železniško omrežje. V nekaterih obdobjih je promet tekel samo po posameznih delih proge. Med drugo svetovno vojno ni bilo železniškega prometa čez veržejski most. Aprila 1941 je umikajoča se jugoslovanska vojska ta most razstrelila in nova oblast ga je obnovila šele leta 1945. Progo med Mursko Soboto in Hodošem so leta 1968 ukinili. Železniški promet je bil na tej progi ponovno vzpostavljen leta 2001, ko so 16. maja slovesno odprli progo Puconci–Hodoš–Zalalövő.

 

Razstava v virtualni obliki

Razstavo sestavlja sedemnajst panojev s številnimi fotografijami, dokumenti in načrti ter dvema umetniškima deloma (»Železniška postaja v Murski Soboti« in »Vagon«) lani preminulega slikarja Franca Mesariča. Po besedah avtorja razstave je njena virtualna oblika na ogled na muzejski spletni strani. Po 30. marcu bo razstavljena tudi v razstavišču Stolp v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Kmalu bo izšla še monografija.

 

Ksenija Glažar, Soboške novine februar 2021