Javni kanalizacijski sistem ni smetišče

sreda, 21. April 2021

V kanalizaciji se velikokrat pojavljajo stvari, ki vanjo ne sodijo, saj povzročajo motnje v delovanju kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav.

Kaj sodi v kanalizacijo?

Javni kanalizacijski sistem ni smetišče. Primeren je za odvajanje fekalne in padavinske odpadne vode, delovanje sistema pa je odvisno od našega ravnanja. S sistemom želimo odpadno vodo čim bolj očistiti, saj je dragocen obnovljiv vir. V straniščno školjko kot največji potencialni vstop v kanalizacijski sistem dejansko sodijo tri stvari: človeški iztrebki in izločki ter toaletni papir.

Kaj ne sodi v javno kanalizacijo?

Najbolj so problematični naslednji odpadki, ki se znajdejo v javnem kanalizacijskem sistemu in ki povzročajo zamašitve in zmanjšanje pretočnosti na sistemu ter izpade v črpališčih, posledično pa tudi znižujejo življenjsko dobo kanalizacijskih cevi, objektov in naprav, ki služijo odvajanju odpadne vode:

• organski odpadki (hrana, trava, listje ipd.), saj povzročajo povečanje deleža usedljivih snovi, s tem pa se zmanjšuje pretočnost kanalov. Posledično v kanalih prihaja do procesov gnitja, širjenja neprijetnih vonjav in razmnoževanja glodavcev, zaradi obilice hrane pa deratizacija nima učinka;

• zmleti in zdrobljeni trdni odpadki, ki prav tako vplivajo na pretočnost in dodatno obremenjujejo črpališča;

• nerazgradljivi in trdni odpadki (tekstil, razni drobni plastični predmeti, palčke za ušesa, zamaški, vrečke, higienski vložki, tamponi, robčki za nego otrok, embalaža, sintetika, zobotrebci, kovine, cigaretni ogorki ipd.) povzročajo mehanske poškodbe naprav in opreme kanalizacijskih črpališč ter naprav in opreme čistilne naprave. Pogostost zamašitev vgrajenih naprav in opreme ter s tem začasnih izpadov obratovanja povzroča večje stroške obratovanja;

• odpadna olja in naftni derivati se na čistilni napravi ne razgradijo in povzročajo obremenitev za okolje;

• snovi, ki razvijajo strupene in eksplozivne pline (barve, laki, razredčila itd.), ki so prav tako nevarni za onesnaženje okolja;

• gradbeni odpadki povzročajo zamašitve in zmanjšujejo pretočnost kanalov;

• neprečiščene tehnološke odpadne vode, ki nastajajo v obrtnih dejavnostih ter dodatno obremenjujejo sistem odvajanja in čiščenja oz. lahko povzročijo neskladnost očiščene vode s parametri, določenimi z zakonodajo;

padavinske vode na ločenem kanalizacijskem sistemu, saj dodatno hidravlično obremenjujejo sistem in povzročajo nepotrebne dodatne stroške;

• greznične gošče, gnojevka in gnojnica, ki prekomerno obremenjujejo odpadne vode ter s tem negativno vplivajo na biološke procese čiščenja;

• fitofarmacevtska sredstva, zdravila, dezinfekcijska sredstva, topila in kisline, ki prav tako povzročajo motnje pri delovanju biološkega dela čistilne naprave ter povzročajo škodo na ceveh, opremi in napravah kanalizacijskega sistema.

Težave zaradi nepravilnega ravnanja uporabnikov

»V preteklosti smo v javni kanalizaciji našli tudi že živalske kadavre in kovinsko blagajno, razna oblačila itd. Vsekakor ti odpadki ne sodijo v kanalizacijo, saj bistveno vplivajo na delovanje kanalizacijskega sistema ter s tem na višje stroške upravljanja in vzdrževanja. To pomeni pogostejše čiščenje kanalov in črpališč, več defektov črpalk in povišane porabe električne energije. Omeniti velja tudi, da z odlaganjem neprimernih odpadkov v javno kanalizacijo povečujemo tveganje za defekte in škodo na objektih uporabnikov zaradi izliva odpadne vode,« pove direktor javnega podjetja Komunala Murska Sobota Tomislav Zrinski in doda, da se v zadnjih letih stanje ozaveščenosti uporabnikov na tem področju sicer dviguje, kljub temu pa vsak odpadek v kanalizaciji pomeni tveganje za zamašitev cevovodov ali okvare črpalk ter prekomerno razmnoževanje glodavcev.

 

Melita Marič, Soboške novine, april 2021