Intervju z županom Aleksandrom Jevškom

Z dr. Aleksandrom Jevškom, ki so mu volivke in volivci zaupali še en mandat vodenja naše mestne občine, smo se pogovarjali o ključnih projektih preteklega mandata in novih načrtih.

Štiri leta županovanja so za vami. Kaj je Mestna občina Murska Sobota v tem času pridobila?

Najprej se vsem občankam in občanom zahvaljujem za zaupanje in tako veliko število glasov, ki so jih namenili meni in mestnim svetnikom. To je odraz velike mere zaupanja, saj so ocenili, da se je v preteklem mandatu v naši občini marsikaj zgodilo. Tudi glas tistih, ki nas niso volili, se bo slišal v mestnem svetu. Pretekla štiri leta je zaznamovalo več ključnih projektov. Pomembno je, da smo skrbeli za uravnoteženost razvoja primestnih naselij in mesta. V tem času se je gospodarska slika v regiji izboljšala, brezposelnost je z 22 odstotkov padla na približno dvanajst odstotkov. Razprodali smo Severno obrtno-industrijsko cono, podjetja se širijo, pojavlja se potreba po širitvi te cone. Na infrastrukturnem področju je pomembna pridobitev južne obvoznice, ki se bo nadaljevala z vzhodno. Komunikacije so za našo regijo izredno pomembne. To se je pokazalo že pri avtocesti, ki je vplivala na hitrejši razvoj regije. V teh štirih letih smo uspeli pridobiti rekordno število evropskih sredstev, samo iz Celostnih trajnostnih naložb pribl. 10,3 milijona evrov. S temi sredstvi smo začeli s prvo fazo preureditve mestnega središča in končali prvo fazo del ob Soboškem jezeru. Veliko je bilo narejenega na področju športne infrastrukture. V mislih imam teniško dvorano, reflektorje na Fazaneriji in več manjših športnih objektov. Nogometaši NK Pušča so po 60 letih prvič zaigrali na domačem igrišču, saj so pridobili nove garderobne prostore. Poskrbeli smo za športno infrastrukturo za starejše. Korak naprej je mestna občina naredila tudi na področju kulture. Na marsikaterem področju smo naredili unikatne korake. Kot drugo mesto v Sloveniji smo uvedli sistem souporabe vozil. Murska Sobota je dobila večjo težo kot regijsko središče na vseh področjih – gospodarskem, kulturnem, športnem in političnem.

Kako ocenjujete delovanje mestnega sveta?

Sprejeli smo štiri proračune in vse odloke, ki so bili predlagani mestnemu svetu. Priznam, da ni šlo brez zahtevnih usklajevanj. S kulturo dialoga v mestnem svetu še nisem popolnoma zadovoljen. Ne želim, da bi mestni svet deloval po avtokratskem mehanizmu. Spodbujamo demokratično razpravo, vendar brez prepirov ali obtoževanj, temveč z utemeljenimi protiargumenti. Kar včasih vidite na televizijskih zaslonih, ni odraz slabega sodelovanja. Pogosto smo s predstavniki koalicije in tudi opozicije po seji skupaj sedli za mizo, se pogovarjali, tudi pošalili in smo prijatelji.

Kaj pa sodelovanje v regiji, s preostalimi pomurskimi občinami?

Tudi na tem področju je v preteklem mandatu včasih prevladovalo mnenje, da smo župani skregani in da se samo prepiramo. Vendar se s tem ne strinjam. Res je, da smo pri posameznih vprašanjih imeli različna stališča ter trdno zagovarjali koristi svojih občank in občanov. V mislih imam vodovod sistema B. Zaradi neurejenih sistemskih zadev in nedorečene metodologije smo morali težave pri določanju cene vode reševati župani sami in smo jih tudi uspeli rešiti. Danes pijemo čisto in razmeroma poceni vodo. Včasih je bilo v mestnem svetu slišati očitke, da se je voda podražila. V štiriletnem mandatu se je res podražila dvakrat, a le za dvajset centov za tisoč litrov zdrave pitne vode. Nafta se je za primerjavo v preteklem letu podražila za šest evrov za petdeset litrov.

Nekaj je zastavljen volilni program, toda v praksi je določene zamisli včasih težje uresničiti. Je šlo tako, kot ste si zastavili? Kje ste videli največ ovir?

Največje težave so pravzaprav v naših glavah. V regiji še ne znamo prebiti občinskih meja, vendar gre na bolje. Volilni program sem imel v pisarni ves čas na vpogled. Vsako jutro sem ga pogledal in se spomnil, kaj sem obljubil. Vsega seveda nismo mogli uresničiti. Ker ne odneham kar tako, bomo v tem mandatu nadaljevali z dejavnostmi za pokriti bazen. Z ministrstvom za šport že pripravljamo dokumentacijo za začetek dejavnosti. Ne pravim, da bo ta odprt že prihodnje leto, vendar delamo na tem, da ga bomo odprli v prihodnjih letih. Ob vseh velikih projektih, v večini sofinanciranih z evropskimi sredstvi, smo mogoče pozabili na manjše stvari, recimo preplastitve manjših ulic in pločnikov v mestu in tudi v primestnih naseljih. To bomo v tem mandatu popravili. Cestna infrastruktura v mestu in primestnih naseljih ni dobra. Tu nas čaka še veliko dela. Z ustanovami na višji, državni ravni smo dobro sodelovali. Za razliko od nekaterih, ki za vse, kar se slabega zgodi v regiji, okrivijo Ljubljano, smo se v prvi vrsti obrnili vase. Vprašali smo se, kaj lahko sami naredimo za regijo. Ko smo potrebovali pomoč države, smo jo dobili. Še vedno moti preobsežna birokracija pri pridobivanju projektov in refundaciji finančnih sredstev.

V mestnem svetu so vas najbolj razdvajala mnenja o Expanu in Pomurskih lekarnah. Zakaj?

Ko se lotimo velikih projektov, so v nas največkrat prisotni strahovi in občutki negotovosti. Običajno je, da nas je strah, ali bo investicija uspela. Tudi podjetja, ki širijo svojo dejavnost, je ob teh korakih strah. Če bi bile te stvari samoumevne, bi bile preveč preproste. Rad poudarim rek ameriškega predsednika Kennedyja iz časov, ko so Američani poleteli v vesolje, ki je rekel, da »nismo naredili tega zato, ker bi bilo enostavno, ampak zato, ker je zahtevno«. Mogoče je regija v preteklosti stala na mestu ravno zaradi razloga, ker nas je bilo strah neuspeha. Za neuspeh pa je bila po navadi kriva Ljubljana ali nekdo drug. Menim, da je to filozofijo treba spremeniti ter se drzno in pogumno lotiti novih projektov in zaupati ljudem, ki jih znajo voditi. To velja za Expano, ki ne sme biti investicija na plečih mestne občine. Zato je naravnan tako, da bo samovzdržen. Že odprtje motoričnega parka kaže, da smo zadeli v črno. Ljudje potrebujejo takšne zgodbe. Obisk parka je izjemno dober. Škoda, da nismo že prej postavili hiške z gostinsko ponudbo. To je le prva faza projekta ureditve Soboškega jezera.

Kar se Pomurskih lekarn tiče, imajo dobre farmacevte, oskrba z zdravili je zelo dobra. Od Pomurskih lekarn pričakujemo in zahtevamo le to, da poslujejo zakonito. Potem bo oskrba z zdravili še boljša. Na zadnji seji mestnega sveta smo sprejeli akte, ki omogočajo začetek postopkov za ustanovitev lastnih lekarn. Vendar bomo v prvi fazi skušali še vedno najti skupne točke. Končni cilj je, da poslujejo skladno z zakonom o javnem naročanju.

Kakšni so načrti za prihodnja štiri leta? Kateri projekti bodo v ospredju?

Prvi ključni projekt v tem mandatu je nadaljevanje prenove mestnega središča s ciljem, da se življenje in dogajanje vrneta v mesto. Mestno središče je spremenilo svojo vsebino, arhitekturno obliko bo dobilo že v letu 2019. Odobrena so evropska sredstva v znesku pet milijonov evrov za preureditev Slovenske ulice v delu od Zvezde do sodišča. Bo pa treba še več narediti na vsebini, da bo mesto postalo živahno, kot si to želimo. Med ključnimi projekti so še razvoj Soboškega jezera s privlačnimi aktivnostmi za domačine in turiste, izgradnja vzhodne in zahodne obvoznice ter obnova lokalnih cest za varen in tekoč promet. Naslednji zelo pomemben projekt bo prenova kanalizacijskega sistema in infrastrukture za trajnostno zaščito narave. Pri kanalizaciji gre za začetek izjemno pomembnega in dolgoročnega projekta, ki bo presegel nadaljnje mandate. Mešani kanalizacijski sistem, ki ga imamo, ob vremenskih ujmah ne prenese večjih količin vode. Zato je treba začeti s sanacijo celotnega sistema, kar je za vsakega župana neprijetna poteza. Ulice bodo prekopane, ohromljena bosta promet in gibanje, ljudje se bodo pritoževali, po koncu del, ko bomo kanalizacijo ponovno zasuli, bo opaziti le to, da ob dežju ne bo več poplavljalo, drugega učinka pa na prvi pogled ne bo opaziti. Pri tem je treba pripraviti dober načrt in ga izvajati v fazah. Povečati želimo privlačnost občine za nova delovna mesta in nove naložbe z ureditvijo con SOIC 2 in SOIC 3. V coni SOIC 2 je na razpolago od štirinajst do petnajst hektarjev zemljišč. S podrobnim prostorskim načrtom je treba zemljišča prekvalificirati, da jih bo mogoče uporabiti za nove investicije. Vzporedno bomo razvijali tudi cono SOIC 3, v smeri proti Nemčavcem, kjer je prostorska ureditev že urejena, treba pa bo odkupiti zemljišča in jih komunalno opremiti. Če na kratko povzamem, sklop ključnih projektov obsega kar 22 projektov, ki jih bomo izvedli na različnih področjih življenja: gospodarskem, športnem, kulturnem, na področju mladih in drugih.

Letošnji proračun je bil rekorden (28,1 milijona evrov). Kakšnega načrtujete za leto 2019?

Zaradi pridobljenih evropskih sredstev v višini 10,3 milijona evrov je bil letošnji proračun res rekorden. Realni proračun naše občine je pribl. 18 milijonov evrov in v tej višini se bo gibal tudi v prihodnjem letu. Tudi v letu 2019 bo investicijsko naravnan, saj skoraj 45 odstotkov namenjamo investicijam. Hkrati bo usmerjen v socialne transferje in bo še naprej družbeno odgovoren. Ena izmed novosti je, da bodo krajevne skupnosti z določeno vsoto sredstev razpolagale same.

Še vedno so v mestu degradirana območja. Kakšni so načrti na tem področju?

Uspešni smo bili pri revitalizaciji objekta nekdanje Družbene prehrane, ki je bil mestu dolgo časa v sramoto. Zgrajena je bila stavba, na katero smo lahko ponosni. Z vsebinskega vidika je ta naložba s socialnim podjetništvom zelo koristna. Z ministrstvom za javno upravo se že štiri leta pogovarjamo o usodi nekdanje ekonomske šole, ki prazna stoji sredi mesta. Predlog je, da se objekt neodplačno preda mestni občini, nato pa mu damo ali nove vsebine ali pa ga porušimo, ker je stavba precej dotrajana. Podobni pogovori potekajo o stavbi na Slovenski ulici, iz katere se je pred nedavnim izselil Center za socialno delo. Dobro kaže, da nam ga bo država neodplačno odstopila.

Še vedno potekajo pogovori z Mercatorjem. Nekajkrat smo se že pogovarjali in so obljubili, da bodo to degradirano območje vsaj očistili, če že ne bodo postavili trgovine. Smo tudi lastniki nekaterih objektov, na katere ne moremo biti ponosni. V mislih imam tržnico. V letu 2019 bomo precej sredstev namenili za posodobitev in izboljšanje pogojev za prodajalce. Vendar tržnica kot objekt ne bo zaživela, če ponudniki domačih proizvodov ne bodo zmogli toliko pozitivne energije in volje, da jih tudi ponujajo. Prepogosto se pri nas »nič več ne splača«, česar glede na socialno sliko v Pomurju preprosto ne razumem.

Ksenija Glažar, Soboške novine, december 2018