29. seja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota

Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na današnji seji sprejel rebalans proračuna za leto 2018, s katerim je nadomestil potrebna sredstva za razsvetljavo nogometnega stadiona Fazanerija, v obsežnem dnevnem redu pa podal tudi soglasje za prodajo zemljišč za soboško vzhodno obvoznico, obravnaval uspešno poslovanje javnega podjetja Komunala in s sprejemom odloka odprl možnost organiziranja samostojnih javnih lekarn na območju mestne občine. Pripravljena ekonomska presoja kaže na smiselnost takšne odločitve za večjo dostopnost in višjo kakovost storitev javne lekarniške mreže v mestu.

Mestni svet je s sprejemom rebalansa proračuna za leto 2018 zagotovil potrebna sredstva za postavitev reflektorjev na stadionu Fazanerija. S tem bodo ustvarjeni pogoji za nastop NK Mura v 1. Slovenski nogometni ligi, hkrati pa tudi izboljšana javna športna infrastruktura. Sredstva v višini 500.000 evrov bo mesto zagotovilo z najemom dolgoročnega kredita.

S tem je Mestni svet uravnotežil manjši obseg kupnin od prodaje zemljišč za izgradnjo soboške vzhodne obvoznice, podal pa je tudi soglasje k sklenitvi pogodbe o prodaji za izgradnjo namenjenih zemljišč. Mestna občina bo tako prejela 1.073.320 evrov kupnine. Soglasje Mestnega sveta je potrebno, ker v skladu z veljavno zakonodajo in statutom občine o razpolaganju z nepremičnim občinskim premoženjem odloča Mestni svet. S tem so ustvarjeni pogoji za nadaljevanje izgradnje soboške obvoznice, ki bo bistveno razbremenila promet v mestu, s tem pa povečala tudi varnost v cestnem prometu.

Mestne svetnice in svetniki so obravnavali tudi letno poročilo o poslovanju javnega podjetja Komunala. To je v letu 2017 z uspešnim izvajanjem tržnih dejavnosti ustvarilo čisti dobiček v višini 230.838 evrov, s čimer je podjetje izravnalo izgubo gospodarskih javnih služb in ostalih pogodbenih dejavnosti, ki jih opravlja za lokalno skupnost. Mestni svet je določil, da se večji del dobička v višini 200.000 evrov izplača v proračun mestne občine, preostanek pa ostane nerazporejen kot kapitalska rezerva za stabilno poslovanje javnega podjetja Komunala v prihodnje.

Z obravnavo in sprejemom odloka o določitvi mreže javne lekarniške dejavnosti je Mestni svet določil, da se oskrba prebivalstva z zdravili opravlja kot javna služba z organiziranim javnim zavodom. Sprejem odloka sledi zakonodajnim spremembam na tem področju, hkrati pa mestni občini omogoča več možnosti za prihodnjo organiziranost lekarniške dejavnosti v mestu. Zaradi spornega poslovanja javnega zavoda Pomurske lekarne se s sprejetim odlokom namreč ustvarja možnost, da se na območju MOMS organizira samostojen javni lekarniški zavod z oddelitvijo enot Pomurskih lekarn na njenem območju. Ekonomska presoja, ki jo je v ta namen pripravil Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Pravne fakultete Univerze v Mariboru, namreč kaže, da Pomurske lekarne na območju MOMS ustvarijo skoraj polovico prometa iz naslova javne službe, da obstoječi javni zavod danih resursov ne izkorišča optimalno in da izkazuje najnižji presežek prihodkov nad odhodki med vsemi primerjanimi lekarnami v Sloveniji. Ker so enote javnega zavoda Pomurske lekarne organizirane le v 10 od skupaj 25 občin ustanoviteljic, v ostalih namreč dejavnost opravljajo koncesionarji, to po ugotovitvah študije predstavlja tveganje za nadaljnjo vzdržno razvojno strategijo obstoječega načina organiziranja javne lekarniške dejavnosti. Samostojni mestni lekarniški zavod bi tako ustvarjal boljše finančne rezultate, s tem pa bi lahko zagotovil tudi boljšo dostopnost in višjo kakovost storitev pri oskrbi ljudi z zdravili in lekarniškimi storitvami. Omenjena ekonomska presoja dokazuje, da je tak scenarij dolgoročno finančno in poslovno vzdržen model, saj zagotavlja največjo možno dostopnost, stalno vlaganje v razvoj in večjo kakovost ter zadovoljevanje potreb prebivalstva na zakonit, transparenten in gospodaren način.