Čas je, da spremenimo navade. Čas je za zeleno energijo

ponedeljek, 24. Avgust 2020

Na majski seji mestnega sveta so mestni svetniki potrdili Lokalni energetski koncept Mestne občine Murska Sobota.

Predstavila ga je Katarina Pogačnik iz podjetja Envirodual, ki je koncept izdelalo. Lokalni energetski koncept občine (LEK) je osnova za dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem področju in z energijo povezanega okoljskega razvoja. V njem so opredeljeni cilji učinkovite rabe energije, trajnostno načrtovanje mobilnosti in izboljšanje kakovosti zraka, obnovljivi viri energije in lokalna oskrba z energijo. Dokument na 260 straneh vključuje značilnosti občine, pomembne z vidika energetike, analizo rabe energije in energentov po posameznih področjih in za občino kot celoto, analizo oskrbe z energijo in emisij, šibke točke oskrbe in rabe energije, oceno predvidene rabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo, analizo možnosti učinkovite rabe energije, potencialov obnovljivih virov energije in možnih ukrepov, določitev ciljev energetskega načrtovanja, akcijski načrt, ki opredeljuje tudi izvajanje številnih ukrepov, in napotke za izvajanje.

 

Pogoj za prijavo na razpis za energetsko sanacijo stavb

Mestna občina Murska Sobota je v minulih dveh letih aktivno pristopila k pripravi dokumentacije za energetsko sanacijo več stavb v svoji lasti, vendar bo to lahko izvedla le s sofinanciranjem ministrstva za infrastrukturo. Eden od obveznih pogojev, da se občina lahko prijavi na razpis, je sprejet lokalni energetski koncept ali LEK občine. Občina sicer ima Energetsko zasnovo Mestne občine Murska Sobota, a je dokument iz leta 2006 in ni več aktualen.

 

Strateški cilji koncepta LEK za Mestno občino Murska Sobota so naslednji:

  • zmanjšanje končne rabe energije v lokalni skupnosti za 5 odstotkov;
  • povečanje deleža obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje, električno energijo in promet za 1,6 odstotka;
  • povečanje deleža obnovljivih virov energije v stavbah za 4 odstotke;
  • zmanjšanje toplogrednih plinov za 9,2 odstotka;
  • zvišanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije za 10 odstotkov.

 

Ključne ugotovitve po konceptu LEK za Mestno občino Murska Sobota:

– v stanovanjskih stavbah je v letu 2018 prevladovala raba ekstra lahkega kurilnega olja (36,6 %), sledijo lesna biomasa (31,5 %), zemeljski plin (23,3 %) in geotermalna energija (7,7 %), utekočinjen naftni plin (0,6 %) in bioplin (0,2 %);

– v javnih objektih Mestne občine Murska Sobota se kot energent za ogrevanje najpogosteje in največ uporablja zemeljski plin (54,8 %), sledi mu ekstra lahko kurilno olje (31,8 %);

– v industriji prevladuje raba zemeljskega plina (57,0 %) in električne energije (34,2 %), sledi ekstra lahko kurilno olje (8,8 %);

– v skupni rabi energije prevladuje raba električne energije (36,8 %), sledijo zemeljski plin (34,3 %), kurilno olje (13,5 %), lesna biomasa (9,6 %), geotermalna energija (4,3 %), bioplin (0,8 %), bencin (0,3 %) in dizel (0,1 %);

– največ emisij CO2 nastane v industriji (45,2 %), sledijo stanovanja (33,4 %); največji nastanek emisij CO2 beležimo zaradi rabe električne energije (62,8 %), sledita raba zemeljskega plina (24,1 %) in raba kurilnega olja (12,5 %);

 

Analiza potencialov obnovljivih virov energije

Omenjena analiza je pokazala, da občina sodi med manj primerne občine za izrabo lesne biomase v energetske namene, potenciala pa tudi ni za koriščenje bioplina iz odpadkov in za izkoriščanje vetrne energije. Slednja se lahko v manjši meri izkorišča, če dodatne meritve vetra pokažejo smotrnost postavitve, ob tem pa samo na območjih, kjer preostali dejavniki v prostoru to omogočajo. Je pa v naši občini potencial za proizvodnjo in izrabo bioplina iz odpadne vode ter za izrabo sončne energije, prepoznani so potenciali za pridobivanje električne energije in tudi ogrevanje sanitarne vode ter izkoriščanje vodne energije. Reka Mura ima velik neizkoriščen energetski potencial, vendar je po drugi strani tudi pomembno naravovarstveno območje.

 

Po letu 2023 prepoved kurilnih naprav, vgrajenih pred letom 1995

Med ukrepi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta bo po letu 2023 prepovedana uporaba najstarejših kurilnih naprav, ki najbolj onesnažujejo okolje. Do leta 2023 se bodo še lahko uporabljale kurilne naprave za centralno ogrevanje, ki so bile vgrajene do vključno leta 1995, od leta 2028 pa bo veljala prepoved uporabe vseh takšnih kurilnih naprav, starejših od dvajset let. Zaradi prepovedi bodo uporabniki morali te kurilne naprave na trda goriva zamenjati z okoljsko ustreznejšim virom ogrevanja, kar bo ministrstvo za okolje in prostor spodbujalo tudi s subvencijami za zamenjavo.

 

Ksenija Glažar, Soboške novine julij 2020