Verska podoba
Kako je bilo z versko podobo v prazgodovini, je težko kaj zanesljivega povedati. Tudi kakšnih sledov iz antike še ni odkritih, in potemtakem so prvi sledovi sredi 9. stoletja, ko se omenjajo v tem prostoru krščanske cerkve, med njimi v kraju Buzinica. Letnica 1297 nam izpričuje katoliško cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti, nakar je nekaj časa tukaj tudi sedež arhidiakonata. V 16. stol. val reformacije zajame Soboto in njeno okolico in se ohrani vse do današnjih dni. Znotraj protestantizma se oblikuje več veroizpovedi, med njimi z najdaljšo dobo evangeličani (luterani, augsburška veroizpoved), potem nekaj časa reformirani (kalvinci) in v začetku 20. stol. še binkoštniki in adventisti, ter v drugi polovici baptisti in Jehovove priče. Sredi 19. stol. so s sinagogo obeležili mesto tudi židje.
Danes so v mestu in mestni občini naslednje verske skupnosti: katoličani (cerkve Murska Sobota, Bakovci, kapele v Krogu, Satahovcih, Rakičanu, na soboškem pokopališču) evangeličani, binkoštniki (Murska Sobota, Veščica), baptisti, adventisti in Jehovove priče; vsi ti imajo tudi svoje cerkvene prostore.
Franc Kuzmič
Kontakti:
Stolna župnija Sv. Nikolaja Murska Sobota
Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji
Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota