Kolesarjenje in kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota

Mestna občina Murska Sobota ima izgrajeno kolesarsko omrežje v dolžini 21,40 km. Pomemben  del izvajanja strategije trajnostne mobilnosti je tudi spodbujanje kolesarjenja. Mestna občina Murska Sobota si že več let prizadeva s vzpostavitvijo kvalitetnega kolesarskega omrežja povezati mesto Murska Sobota kot regijskega središča s primestnimi naselji in ostalimi občinami, ki mejijo na Mestno občino Murska Sobota. V okviru danih prostorskih možnostih je bilo v preteklih letih  izgrajeno kolesarsko omrežje v mestu Murska Sobota, delno so bile izgrajene tudi  kolesarske povezave s primestnimi naselji in sosednjimi občinami, s čimer so bili dani  pogoji za  uporabo koles pri občanih ter drugih uporabnikih prostora.

Spodbujanje kolesarjenja

Tudi v prihodnje želi Mestna občina Murska Sobota širiti kolesarsko omrežje po občini ter širše s ciljem, da bodo kolesarske  povezave najkrajše, okolju privlačne in varne, predvsem pa povezane v smiselno zaokroženo občinsko kolesarsko omrežje. 

Da bomo pri naših prizadevanjih uspešni, želimo povabiti vse ljubitelje kolesarjenja, da se nam pridružijo s svojimi predlogi, pobudami in vprašanji, ki jih lahko oddate tukaj.

S promocijo kolesarjenja predvsem v okviru  Evropskega tedna mobilnosti ter izobraževalnimi aktivnostmi v šolah želimo spodbuditi ljudi, da pogosteje uporabljajo kolo za vsakodnevne opravke, prihod na delo, v šolo oziroma rekreacijo ter zmanjšati uporabo osebnega avtomobila s pozitivnimi učinki na zdravje, okolje in družbo. Da bodo kolesarske povezave atraktivne in privlačne za kolesarje smo ob kolesarskih poteh uredili tudi lična kolesarska počivališča, trenutno je izvedenih 8 počivališč predvsem v naših primestnih naseljih.

Mestna občina Murska Sobota je v zadnjih letih pristopila tudi k operaciji Kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota v okviru evropskega operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne prioritete ''Razvoj regij'' ter uredila nekaj novih kolesarskih povezav.

V letu 2008 je bil izdelan Načrt trajnostne mobilnosti na območju Mestne občine Murska Sobota, ki predstavlja strateški dokument razvoja transportnega sistema v prihodnosti, katerega pomemben dejavnik je tudi kolesarjenje. 

Mestna občina Murska Sobota je za uspešno implementacijo orodja namenjenega izboljšanju kakovosti kolesarske politike na lokalni ravni, v letu 2010 prejela evropski certifikat BYPAD. BYPAD je angleška kratica za Bicycle Policy Audit, kar pomeni pregled oz. revizijo kolesarske politike. Orodje BYPAD je nastalo po izkušnjah kolesarsko razvitih evropskih mest, kjer se skušajo v gospodarstvu že uveljavljeni postopki upravljanja kakovosti (kot je npr. ISO) prenesti tudi na področje kolesarstva. Občine lahko s pomočjo tega orodja natančno ovrednotijo lastno kolesarsko politiko in jo nato v skladu s postavljenimi cilji postopoma izboljšujejo. Mestna občina Murska Sobota se je tako pridružila več kot 80-tim mestom (in občinam) iz  21-tih evropskih držav, ki so že prejela certifikat in uporabljajo orodje BYPAD. Mestna občina Murska Sobota je na štiristopenjski lestvici za vrednotenje kakovosti kolesarske politike BYPAD, dosegla 2 razvojno stopnjo. To je glede na stanje prometne politike v državi, splošno stanje prometne infrastrukture ter posledice vplivov drugih dejavnikov, ki kolesarskemu prometu niso preveč naklonjeni, zelo spodbuden rezultat. Občina lahko ob nadaljnjem izvajanju ukrepov za izboljšanje kolesarskega prometa v relativno kratkem času doseže že naslednjo – 3. razvojno stopnjo kolesarske politike po BYPADU.

 

»Usmeritev v kolesarsko omrežje povezati primestna naselja je pravilna, saj  Murska Sobota jasno kaže, da gre za klasično regijsko središče, ki je dnevno cilj velikega števila dnevnih migrantov na poti na delo ali v šolo. V tri četrtini analiziranega delovno aktivnega prebivalstva Mestne občine Murska Sobota je čas potovanja v eno smer v intervalu do 15 minut, kar je potencial še za nadaljnji dvig kolesarskega prometa na vašem področju in posledično zmanjšanje pritiska za parkiranje osebnih vozil.« 

mag. Sebastian Toplak
Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru
(nacionalni koordinator evropskega projekta BYPAD PLATFORM)