Murska Sobota, mesto dveh graščin sredi dveh parkov

Prav sredi panonskega sveta, na ravnici, kjer je včasih valovalo Panonsko morje, leži na levem bregu reke Mure njeno središče Murska Sobota. Namesto morja zdaj valuje žito in dihajo drevesa in sonce nas radodarno oblači v svojo sijočo barvo.

Mestna občina je nastala leta 1995 po Zakonu o lokalni samoupravi iz bivše občine Murska Sobota. Razprostira se na dobrih 6000 hektarjih, v samem mestu ter primestnih naseljih Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica živi preko 20.000 ljudi. Čeprav neformalno, je Murska Sobota gospodarsko, kulturno, upravno in izobraževalno središče pokrajine ob Muri.

Kot srednjeveška naselbina je prvikrat omenjena leta 1348, in sicer 16. julija, zato takrat praznuje svoj občinski praznik. Je najsevernejše mesto v državi, leži na nadmorski višini 190 metrov, na stičišču treh držav: Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Težke gospodarske in socialne razmere so mnoge naše rojake prisilile, da so šli v širni svet za boljšim kosom kruha. Ti izseljenci so stkali vezi sodelovanja, danes pobratenja z Ingolstadtom v Nemčiji in Bethlehemom v ZDA; listino sodelovanja pa je Murska Sobota podpisala tudi z mestom Podstrana na Hrvaškem.

Mestu dajejo podobo najstarejši hotel Zvezda, dve cerkvi, rimokatoliška in evangeličanska, v samem jedru pa renesančni dvorec s čudovitim baročnim portalom, do katerega nas vodi lepo urejen park; če se obrnemo proti središču mesta, pa nas park pripelje do spomenika zmage, ki simbolizira skupni boj ruskega in slovenskega vojaka v zmagi nad fašizmom. Katero mesto se še lahko pohvali s kar dvema graščinama? V eni domujeta knjižnica in pokrajinski muzej, v drugi izobraževalni center in konjeniški klub. Obe sta skriti v prelepih, starih, a vendarle dobro oskrbovanih parkih.

Na področju šolstva se z dobrimi delovnimi pogoji lahko pohvalijo predvsem osnovne šole, srednješolskih ustanov imamo pet; v sklopu ekonomske šole pa smo pridobili višješolski program. Za dodatne in bolj raznovrstne oblike izobraževanja skrbita Ljudska univerza in Izobraževalni center, ki ima svoj sedež v starem dvorcu v Rakičanu, pri katerega obnovi so pomagala sredstva programa Phare, za kulturno in zgodovinsko ponudbo pa galerija v samem centru in pokrajinski muzej v gradu.

Trudimo se spodbujati in razvijati tudi turizem. K temu prispevajo hotel Diana z bazenom in rekreacijskim centrom, športno letališče Rakičan s panoramskimi poleti z letali in baloni, konjeniški klub v dvorcu Rakičan, teniška igrišča ter nogometni stadion v Fazaneriji, drsališče, umetno jezero z možnostjo ribolova in prirejanja piknikov, poletni festival Soboški dnevi in mesečni kramarski sejmi.

Mesto in pokrajina sta že tradicionalno znana po gostoljubnosti ljudi in dobri kulinarični ponudbi in še vsakdo, ki se je tu ustavil, je pripomnil, da se pri nas dobro počuti. Tu sta prijazna in gostoljubna prekmurska duša, okusna hrana, rojena iz bogatih prekmurskih njiv, spevna in široko potegnjena govorica, ki se včasih tako zelo dotika avstrijske, hrvaške in madžarske meje, da vemo, da so vse tri tu nekje, blizu, tudi brez zemljevida v rokah.

Hitro rastoča industrijska cona, tovarne, podjetniški inkubator, nova trgovska središča na obrobju mesta, splet bank in zavarovalnic, gradnja odseka avtoceste in hrup prometa nas neprestano opominjajo, da je od dobrih starih časov pod krošnjami kostanjev pred starim hotelom Zvezda ostal le še hip, ki ga ne smemo prezreti. Da ne bi pozabili biti gostoljubni do sebe in svojih prijateljev.

Dobrodošli v naši mestni občini!
Pridite in se ustavite, za počitek ali za delo, ali vsaj za hip s prijatelji.