Občinski program varstva okolja

Občinski program varstva okolja (OPVO) je skupni strateški dokument občine, njenih organov (mestnega sveta, mestne uprave) ter župana in predstavlja strokovno podlago za pripravo strateških, političnih, razvojnih  in prostorskih dokumentov občine. Predstavlja korak k uravnoteženemu, sonaravnemu in trajnostnemu razvoju občine.
 
Zakon o varstvu okolja (ZVO)  v 38. členu mestnim občinam nalaga, da pripravijo programe varstva okolja in operativne programe za svoje območje. Ti programi ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva okolja in operativnimi programi varstva okolja. Hkrati pa je Evropska komisija  sprejela  Tematsko strategijo za urbano okolje, katere cilj je prispevati k boljšemu izvajanju obstoječih okoljskih politik in zakonodaje na lokalni ravni, s podpiranjem in spodbujanjem lokalnih organov k sprejetju celovitejšega pristopa do urbanega upravljanja. Med ključnimi področji, ki jih obravnava tudi Občinski program varstva okolja, so celostno okoljsko načrtovanje, trajnostni promet, trajnostna gradnja in trajnostno urbanistično načrtovanje, vpliv urbanih območij in podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in narave, zdravja in trajnostne rabe naravnih virov. 
 
V skladu s sprejeto zakonodajo in drugimi strateškimi akti države in občine je Mestna občina Murska Sobota v letu 2008 sprejela Občinski program varstva okolja, ki ga je izdelalo podjetje CHRONOS d. o. o., Domžale.
V navedenem dokumentu so določeni strateški in operativni cilji, ki jih želimo doseči. Glavni strateški cilji so: zmanjšanje onesnaževanja okolja in trajnostna raba naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju občine, gospodarski razvoj po načelu trajnostnega razvoja, dvig osveščenosti in informiranosti občanov v zvezi z okoljem in učinkovita organiziranost varstva okolja.
 

Cilj projekta

Cilj projekta je prispevek k učinkoviti ohranitvi in upravljanju urbanih zelenih površin ter promocija integracije teh površin (parki, drevoredi, poti, vodotoki, ribniki, živalski in rastlinski habitati, mestni gozdovi, zelenice itd.) z izgrajeno urbano površino in njenega vpliva ter pomenom za kvaliteto življenja v mestu. Z revitalizacijo in širjenjem zelenih površin se obnavljajo zelene površine mest, ki poleg višje kakovosti življenja pomenijo pljuča slehernega mesta.