Trejzino senje

Središče Murske Sobote je danes v znamenju "Trejzinega senja", mesto so namreč zavzeli razstavljalci, kramarji in gostinci.

Podatke o tradicionalnih sejmih v Murski Soboti je zbral mag. Franc Küzmič.

Kralj Matija Korvin ali Kralj Matjaž je Sobočanom z listino, izdano v Olomucu 6. avgusta 1479, podelil svobodne sejemske pravice (za tedenski in letni sejem) ter pravico do pobiranja mitnine od tujih voznikov in trgovcev.

Nekateri celo samo ime mesta Sobota povezujejo s sobotnimi sejmi, kar pa naj po mnenju drugih ne bi držalo, saj le-ti dokazujejo, da ime Sobota izhaja iz starega slovanskega osebnega imena.

Kakorkoli. Murska Sobota je bila sejemsko mesto od srednjega veka dalje. Najbolj znani in največji sejem je povezan z zavetnikom mesta sv. Nikolajem oz. sv. Miklavžem, ki se dogaja na svetnikov dan, 6. decembra.

Sicer pa je bilo v mestu še v prvi polovici 20. stoletja dovoljenih 7 kramarskih in živinskih sejmov, ki so bili: Pustni sejem (teden dni pred pustom), Čarni sejem (2 tedna pred veliko nočjo), jurjevski sejem (4 tedne po veliki noči), Ivanski sejem (24. junija), Bartolanski sejem (25. avgusta), Terezin sejem (15. oktobra) in Miklavžev sejem (6. decembra).

Na sejmih so bili glavni kupci prekmurski kmetje, ki so na semanji dan v velikih množicah prihajali v mesto. Sejmi so bili enako trgovski kot družabni dogodki.

15. oktobra goduje Sv. Terezija Avilska, karmeličanka, ki je delovala v 16. stoletju in postala svetnica že leta 1622.

Sv. Terezija Avilska, začetnica reda bosonogih karmeličank, je verjela, da je odločilno orožje lahko samo molitev. Ustanavljanje samostanov je tedaj omogočalo, da so številne nune prakticirale molitev kot boj za Božje kraljestvo. Napisala je več mističnih knjig, kjer opisuje svoje osebne izkušnje. V svojem pisanju je zelo osebna, hkrati pa ponižna in brez osebnih ambicij. Njeno pisanje je bilo prevedeno v vse svetovne jezike, bilo je ponatisnjeno že več kot petstokrat in še danes navdihuje mnoge duhovne iskalce.

Sejmi so tudi v drugih podobnih mestih bili razviti iz tega razloga, da so ljudje na njih lahko kupili oblačila in obutev, kmetijsko orodje (kot npr. grablje, lopate, vile), potrebščine za gospodinjstvo in kuhinjo  (npr. piskri, krožniki,…). Na mnogih sejmih se je prodajalo tudi rabljeno blago, ki je bilo cenovno dostopno revnejšemu sloju prebivalstva.

Trgovine v Murski Soboti in tudi okrog so bile namreč založene le z osnovnimi živili kot npr. sladkor, kvas in podobno, vse ostale stvari pa si lahko kupil na sejmih oz. je bilo potrebno iti na nakup v trgovine v avstrijski Radgoni oziroma Monošter.

Mešane trgovine z večjo izbiro trgovskega blaga so se v Murski Soboti razvile šele s prihodom Židov in sicer nekje v začetku 20. stoletja.

Čas Terezinega sejma, torej jesenski čas, je tudi čas, ko so kmetje že prodali svoje pridelke in kaj zaslužili, prav tako so se domov vrnili tudi sezonski delavci, ki so s svojimi zaslužki lahko kupili potrebne stvari za svoje družine.