Industrija

Murska Sobota je bila v dobi svojih zadnjih grofov razvijajoče se podeželsko mesto, v katero so prihajali obrtniki in trgovci. V drugi polovici 18. stol. je bil v mestu organiziran ceh gumbarjev, za celotno gospostvo, skupaj z Gornjo Lendavo (danes Grad), pa sta delovala tudi združena ceha čevljarjev in krojačev. Od 1884 je v mestu delovala tiskarna, katere tradicija se je ohranila do sodobnih časov – danes: Pomurska založba, Tiskarna Klar, Atelje za črko in sliko, itd.

Iz obrtne klavnice se je 1922 razvila mesna industrija in postala največji mesni industrijski obrat v državi s široko razvejanim izvozom. Agrarno zaledje je sploh spodbujalo razvoj živilsko predelovalne industrije in kmetijskih zadrug, med njimi pa kaže danes omeniti Pomurske mlekarne, Mlinopek in skupino Panvita, ki je v zadnjih letih povezala veliko teh sistemov.

Leto 1925 pomeni začetek konfekcijske industrije v Murski Soboti. Dve samostojni šivalnici sta bili po 2. vojni združeni v tovarno oblačil Mura s prepoznavno blagovno znamko, ki predstavlja največji konfekcijski obrat v srednji Evropi ter oblači mnoge državnike in športnike, ki zastopajo državo na mednarodnih tekmovanjih.

Pomembno vlogo v razvoju mesta ima gradbena dejavnost, kjer imata vodilni vlogi skupina podjetij SGP Pomgrad in Gradbeni  inženiring Gomboc.

V Murski Soboti je bilo že 1856 ustanovljeno prvo večje trgovsko podjetje, danes pa je obdana z velikimi trgovskimi centri, ki so zrasli na mestnih vpadnicah in postajajo planeti za sebe. Na vzhodni vpadnici se razvija nova Severna obrtno-industrijska cona – SOIC, s podjetji kot so Wolford, Era, Xal, Bisol. V mestnem središču je v stičišču obeh trgov pokrita mestna tržnica, sicer pa so se v njem naselile številne banke.